Luč, ki premetava ladjo

na dan

Ste že bili kdaj več ur v kinu podnevi in je bila okrog vas sama tema? Ko je film pri koncu, naše oči pa so se navadile na temo in svetlobo, ki prihaja iz platna, smo stopili iz kina in nas je zadela slepeča dnevna svetloba. Ta trenutek se zdi zelo negotov, bolijo nas oči in morda jih želimo zapreti ali pa se celo vrniti v temno prizorišče.

Današnja berila so kot spodbuda, naj Božje skrivnosti vedno prinašamo na svetlo. Ko prinesemo notranji pomen dobrih del iz teme skritosti v svetlobo pogumnega delovanja, bomo veliko bolj polno živeli v svetu, ki nas obkroža.

Elijeva zgodba nam govori o prerokovi borbi z močnim vetrom in skalami, ki se lomijo ob poskusu prepoznavanja Božjega tihega glasu. Izjemne sile narave nam predstavljajo močne prispodobe zmede, ki se dogaja v življenju. Da bi v resnici slišali glas Gospoda, kakor je to želel Elija, se moramo naravnati na Boga in biti vključeni v trpljenje drugih, posebej najbolj ranljivih.

Današnji evangeljski odlomek prikaže prestrašenega Petra v čolnu, ko potrebuje Jezusovo rešitev. Ko smo negotovi in najbolj krhki, smo vsi vsaj malo podobni Petru, ki okleva, da bi stopil iz čolna v vodo negotovosti, saj se bojimo vse zaupanje prepustiti v Božje roke. To so časi, ko je najlažje živeti svoje življenje v temi, morda celo znotraj meja naših cerkva. Velikokrat smo poklicani, da stopimo izven svoje cone ugodja. Ko to naredimo, nas dejanje samo pogosto vodi k nepričakovanim korakom spreobrnjenja.

Podoba čolna, v katerem je bil Peter, nas spomni sodobnih dogodkov. Ko so valovi beguncev v čredah začeli prihajati v Nemčijo, se je kardinal Rainer Woelki odločil, da bo obiskal morske bregove, kjer ljudje žrtvujejo svoja življenja in se soočajo z nepredvidljivim morjem – vse zato, da bi našli mirnejše bregove in bolj varne domove. Na enem izmed teh bregov je našel sedemmeterski čoln, ki so ga uporabljali nekateri begunci. Odločil se je, da bo ta čoln nesel v Kölnsko katedralo in na stopnicah pred njo maševal, pri čemer bi ta čoln služil kot oltar. S tem je želel verjetno na viden način poudariti povezavo med trpečimi begunci in Letom usmiljenja a so nekateri politični in verski krogi to liturgično gesto težko sprejeli. Kritizirali so ga, da si je upal politično vprašanje vnesti v Cerkev.

Pogosto nam zidovi naših cerkva služijo za pregrado,  s katero se zaščitimo pred zelo resničnimi grozotami okrog nas. V drugih primerih pa nas ta ščit onesposobi, da bi videli ali se odzvali na zanikanje človeškega dostojanstva mnogih v našem svetu. Pomislimo na najbolj temeljna dejanja vere, ki so lastna krščanskim vernikom, kot je sprejemanje tujcev in zastavitev besede za tiste, ki so bili odrinjeni na rob družbe. Kako se lahko kažemo kot pravi učenci, če imamo neprestano skušnjavo, da bi ostali v temi in se izognili nepoznanim vodam izzivov?

Današnja berila so izbrana, da bi nas pretresla, da bi v nas povzročila neko stanje nelagodja. Vedno smo povabljeni v raziskana področja, kraje, kjer je mogoče slišati tih in droben glas samo, če umirimo in naravnamo naša srca na Boga.

Vsi smo povabljeni, da kakor Jezus delamo za krepitev obrobnih. Ali bomo kot služabniki drugim in njihovi bližnji izbrali temo ali pa se bomo veselili v luči, ki ozdravlja, spreminja in preganja strah?

 

Vir: http://celebrationpublications.org

Avtor: Doug Langner

Prevod: p. Bogdan Rus

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s