Dnevno in večno

na dan

Pomisli na vsakdanjik, na primer običajni ponedeljek: Morda vstaneš zgodaj, da bi kaj malega pojedel (če imaš srečo), potem pomagaš ostalim v družini, da bi se pripravili za ta dan in potem greš v svojo službo – ki ti priskrbi sredstva, ki jih potrebuješ zase in svojo družino. Nekateri imajo službo od devetih do petih v pisarni ali laboratoriju, za druge je služba raziskovanje ali poučevanje v šoli, spet tretje pa služba vodi ven v tovarne, bolnice ali prodajalne. Po službi moraš pripraviti kosilo, študirati, nahraniti domačo žival, poskrbeti za ostarele starše, brati knjige ali gledati priljubljeno televizijsko oddajo (če imaš srečo).

Ne glede na to, kakšen je tvoj vsakdan si ga prikliči v spomin – predstavljaj si kaj lahko pričakuješ tekom svojega dneva – s kom se bom srečal, kaj boš delal, kako se boš počutil – karkoli pač že bi lahko bil tvoj običajen potek dneva, skratka vsakdanjik.

Sedaj pa te povabim, da greva 2000 let v preteklost. Prav kakor mi so imeli tudi Jezusovi učenci svoje vsakdanje navade – vendar pa je bilo zanje običajno delo lovljenje rib.

Današnji evangeljski odlomek govori o nečem zelo pomembnem. Dva tedna po Jezusovem vstajenju se Kristusovi učenci vrnejo k svojemu vsakdanjiku – lovijo ribe. In kdo drug kot Jezus se pojavi pri navidez dolgočasnem ribolovu, ki poteka brez posebnosti – vse to je resnično, Božje in posvečeno. Jezus se pojavi sredi nekega nepomembnega dneva, da bi učence spomnil, kaj je najpomembnejše in da naj bodo v svojem življenju čuječi.

Budistični menih, Thich Nhat Hanh, je rekel: “Nič ni bolj dragoceno kot to, da živimo v tem trenutku popolnoma živi in se tega zelo zavedamo.” Nekaj podobnega pravi sv. Irenej: “Živi človek je Božja slava”.

V odlomku Janezovega evangelija vidimo učence, ki gredo lovit ribe in se tako vrnejo k svojemu vsakdanu, s tem pa pozabijo na vstajenje, ki je v njihovem življenju še vedno na delu.

Kaj pa bi se nam zgodilo, če bi videli vstajenje v našem običajnem vsakdanjiku? Današnji evangeljski odlomek nas vabi, da bi imeli radi to, kar se dogaja okrog nas, da bi bili čuječi pri našem delu, znotraj naših družin celo pri tem, kako delamo s tistimi, ki nam niso všeč, se z njimi ne strinjamo ali pa nam je ob njih samo nelagodno.

V teh navidezno majhnih srečanjih – o katerih navadno mislimo, da so nepomembni trenutki – se lahko vprašamo: Kje vidimo vstalega Jezusa? Kje vidimo globoko odpuščanje? Kje vidimo ponižno sočutje in empatijo? Kje vidimo ljubečo naklonjenost? Kje vidimo družbeno pravičnost?

Kristjani smo ljudje vstajenja. Vsak dan imamo priložnost biti Feniks – nekaj, kar simbolično gori in umira a vseeno vstaja iz svojega lastnega pepela; nekdo, ki poskuša ponovno razumeti, videti in čutiti potem, ko smo doživeli veliko trpljenje in razočaranje. Kot ljudje vstajenja imamo sposobnost vstati in poskusiti znova, tudi ko naredimo napako ali pademo.

V prvem berilu odmeva klic o tem, kaj pomeni biti človek vstajenja: “Ali vam nismo zabičali, da ne smete učiti v tem imenu? Glejte, vi pa ste Jeruzalem napolnili s svojim naukom in hočete nad nas priklicati kri tega človeka!” (Apd 5,27-32)

Eden največjih izzivov je lahko včasih govorjenje resnice in zagovarjanje tega, kar je prav. Spet se moramo vprašati: Kaj pomeni zagovarjati dobro v naših družinah, naših skupnostih, v naših političnih okoljih, v našem svetu – celo takrat, ko nam rečejo, naj bomo tiho in sprejmemo stanje, kakršno je.

Naš vsakdanjik je pogosto videti kot nekaj povsem običajnega, brez posebnosti. A kdo se bomo odločili biti v tem vsakdanjiku? In kaj bomo videli?

 

Avtor: Porsia Tunzi

Vir: https://celebrationpublications.org

Prevod: p. Bogdan Rus

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s