Izpolnjeno živimo čas svojega življenja!

na dan

33. nedelja med letom – A.

 

Naše Sveto pismo se je izoblikovalo preko izkušnje, spominjanja in ustnega izročila, ki je bilo nato zapisano, vse to pa je potekalo pod navdihom Svetega Duha. Če imamo to v mislih, bomo lahko prisluhnili današnjim odlomkom Božje besede, kakor da bi prisluhnili ustni tradiciji ali kakor da smo mlajši učenci, ki poslušajo svoje prednike. Zamislimo si, da poslušamo starejše, ki so hodili z Jezusom in ga poslušali, kako govori prilike, ki ustrezajo vsaki priložnosti. Ti ljudje so prav tako poznali Pavla in skupnosti, ki jih je ustanovil.

Predstavljajmo si, da sedimo v krogu in se pogovarjamo o tem, kaj se dogaja v svetu. Ko k nam prihaja zima, se pogovarjamo o znamenjih, ki govorijo o tem, da naš svet ne bo trajal prav dolgo. Poznamo mučne litanije: globalno segrevanje, širjenje jedrskega orožja, nezadosten odgovor na bedo beguncev, množica ljudi, ki jih ogroža lakota, terorizem. Tudi nam se kakor prvim kristjanom zdi, da je šel Kristus na predolg izlet. Nekaterim ljudem se zdi, da bo prišel kmalu, drugi pravijo, da je prepozno.

Nekdo izmed starejših nas opomni, da je že Pavel vse prestal s svojimi skupnostmi. Vsakokrat, ko se ljudje, kot so Tesaloničani, začnejo spraševati, če naj nadaljujejo svoje delo, Boga želijo uvrstiti v svoj urnik, Pavel pa jih opozori, da nihče ne ve, kdaj bo prišel konec. Pravi, naj ne bodo preveč zaskrbljeni, a naj se tudi ne polenijo. Učenec, ki sedi za nami zamrmra, “Bog nam ne daje urnika, daje nam možnosti.”

Ob tem nekdo drug dvigne obrvi in se osredotoči na gospodarja, ki je svoje bogastvo zapustil svojim služabnikom, medtem ko je odšel. Enemu služabniku je dal pet milijonov evrov,  drugemu je dal dva milijona, tretji pa se je moral zadovoljiti z bornim milijonom.

Nato pa se evangelist, namesto, da bi ponovil vso zgodbo obrne k nam in nas vpraša: “Zakaj posedate okrog in se sprašujete ob domislicah o stvareh, ki jih ne morete nadzorovati ali vsaj ugibati o njih? Ali se vam sploh sanja, kaj vam je bilo dano v uporabo? Kaj delate s svojimi milijoni?”

V tem trenutku ena izmed žensk pozvoni in reče, “Kaj pa mislite, da je smisel zgodbe? Ali mislite, da govori o tem, koliko dela so naredili služabniki? Mislite, da gre za profit, ki so ga naredili, in tveganje, ki so ga sprejeli? Ne, prijatelji moji, gre za to, kaj so se naučili in kaj so postali s tem, ko so opravili ali zanemarili gospodarjevo delo.”

Nato vsi starejši začnejo naenkrat govoriti – in presenetljivo se vsi strinjajo glede sporočila prilike. Povedo nam, da je bistvo zgodbe, da sta se dva izmed služabnikov naučila vzljubiti delo, ki ga je opravljal njihov gospod. Zato sta celo podvojila tisto, kar jima je gospod dal. Zanju je bilo veliko presenečenje, ko se je gospodar komaj kaj zanimal za denar, ampak rekel: “Dobro! … Pridita v moje veselje.”

Starejši bi nas radi prepričali, da gospodarja v naši zgodbi v resnici ne zanima denar.0 Bog, naš gospodar, si želi, da bi spoznali, kašno delo moramo opraviti v svojem življenju. Služabniki, ki posnemajo njegov način dela, ga kar naenkrat začnejo živeti. Ko se gospodar vrne, služabniki že uživajo v njegovem veselju.

Škoda za tiste, ki ne sprejmejo sodelovanja z njim. Čeprav jim je bilo mnogo zaupano, se ne odločijo, da bi to uživali. Nezadovoljneži gledajo na vse s sumničavostjo, popolnoma drugače kot služabniki, ki s hvaležnostjo sprejmejo priložnosti, ki jih dobijo. Ker zavrnejo zaupanje, ki jim je bilo dano, položijo gospodarjev dar v grob in zadušijo svoje lastne možnosti. Ti, ki se vključijo v gospodarjevo delo, začnejo uživati njegovo veselje, še preden se vrne, drugi pa škripajo z zobmi v temi, že preden je čas, da bi dali obračun.

Če si želimo predstavljati vsakdan veselega služabnika, poglejmo berilo iz Knjige pregovorov. Oseba, ki jo naš prevod imenuje “vrla žena”, je dobesedno imenovana “močna žena” ali neustrašna žena. One je idealna Izraelka. Sprejme vse, kar ji je bilo dano, s tem naredi še več, vse, kar ima in je, pa posveti tistim, ki jo potrebujejo. Je trda delavka, a ne najdemo namiga, da bi se vsiljevala ali bi izstopala. Če sledimo njenemu zgledu, se lahko naučimo, kako se veseliti milijonov trenutkov, ki sestavljajo naše življenje.

 

Vir: http://celebrationpublications.org

Avtor: Mary McGlone

Prevod: p. Bogdan Rus OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s