Sveto življenje

(Vsako leto Občina Nova Gorica pripravi spominsko slovesnost ob spomeniku padlih v NOB na Trnovem. Frančiškanski samostan Sveta Gora je naprošen, da pošlje enega od duhovnikov za krajši nagovor in blagoslov.)

 

Nagovor NOB Trnovo 2017

 

V slovenski ustavi je zapisano, da je vsako življenje sveto.* To resnico želimo uresničiti na različne načine. Danes častimo življenja tistih, ki so dali svoja sveta življenja v boju za domovino ali kot žrtve nasilja, ki je divjalo po naših krajih, pa tudi v srcih. Svetost življenja ne umre, kakor neha biti srce, ampak ostane kot večni pomnik za tiste, ki bodo živeli kasneje. Pogrebna ali spominska slovesnost ne more vrniti življenja, lahko pa prizna to, v slovenski ustavi prepoznano dejstvo, da naj bo vsak človek spoštovan, sprejet in ljubljen. Nekateri verujemo, da od Boga, vsi, da od bližnjega.

 

Svetost človekovega življenja lahko počastimo tudi z dobroto v sedanjosti, ko ustvarjamo okoliščine, ki že na daleč iz najmanjših dejanj umikajo nasilje, da se ne razplameni v neustavljivi ogenj, ki požiga tako ljudi, ki nasilje širijo, kakor tudi tiste, ki nasilje zavračajo ali se znajdejo v zgodovinskem trenutku popolnoma po naključju. Tudi danes je zelo pomembno, da nasilje prepoznavamo, saj se pogosto pojavlja pod krinko navidezne prijaznosti in korektnosti, v resnici pa je tleči ogenj sovraštva in zavračanja. Vzgoja otrok, ki preko nas prejmejo neprecenljivo izkušnjo miru, je ključnega pomena za prihodnost in odgovor na vprašanje, kaj sploh je mir.

 

Pred dvema letoma smo obeležili 70-letnico konca druge svetovne vojne, naslednje leto pa se bomo spomnili 100-letnice konca prve. Če pogledamo na današnji svet, lahko ugotovimo, da smo iz relativno mirnega sveta pred 20 leti prišli do stanja, ko je vojna praktično povsod, pa naj poteka v strnjenem spopadu ali v kratkih navalih zlobe. Zdi se, kakor da se ljudje iz zgodovine nič ne naučimo in da vedno pademo na istem izpitu. Zgodovina nam neizprosno postavlja ogledalo in nas vrača h koreninam naših dejanj. Nasilje, ki ga nismo izkoreninili v sebi, nas sčasoma pričaka v najbolj neugodnih zgodovinskih okoliščinah. V svetem pismu je v zgodbi o Kajnu in Abelu zapisano: “Če pa ne delaš dobro, greh preži nate pri vratih, njegovo poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!” (1 Mz 4,7) Gospodovati nasilju med nami je temeljna naloga in premislek ljudi v današnjem času. Bogu, našim prednikom, tudi umrlim, moramo biti hvaležni za neprecenljivo izkušnjo 25-ih let slovenske države, v kateri lahko z gotovostjo rečemo, da raste nov rod, ki nasilja ne doživlja kot družbeno poplavo in tako raste v relativnem miru, v katerem lahko gradi življenje za prihodnost. Še naprej si prizadevajmo, da bomo skupaj kljub razlikam in nasprotovanjem živeli v miru in medsebojni povezanosti.

 

Danes bom prosil Boga, da blagoslovi vse, ki so tukaj ali neznano kje na Primorskem izgubili svoje življenje kot žrtve vojne. Zavedamo se, da blagoslov prejemajo mnogi globoko verni, pokopani na tem kraju, pa tudi vsi drugi, ki so živeli svetost življenja in jo želeli izraziti na najboljši, sebi lasten način. Svetopisemski vojščak Juda Makabej je pred 2200 leti daroval podobno daritev za svoje rojake. Čeprav judje takrat niso izražali vere v posmrtno življenje, pa je on “mislil na vstajenje od mrtvih”. Blagoslov ima svojo moč v Jezusovem vstajenju. Upamo, da bomo tega daru večnega življenja po Božjem usmiljenju deležni tudi vsi mi.

Tudi danes se Cerkev obrača k vsem ljudem, saj svoje poslanstvo izpolnjuje tako, da ohranja odprta vrata vsem, tudi tistim, ki morda ne pritrjujejo trenutnemu izrazu globoke povezanosti z Bogom. Srce sporočila evangelija je namreč mir in upanje za vse ljudi na zemlji. To pa je namen, zaradi katerega smo danes tukaj in nas bo povezoval tudi v prihodnje. Premagovanje sovraštva in doseganje miru. Naj zaključim z besedami goriškega slavčka:

 

Če kdo te je doslej sovražil,

Tu ni sovraštva ne srdu,

Tvoj dom bo skrbno stražil

Zvest angelček miru.

Telo sladko ti spalo bo

Globoko pod zemljo.

A duh visoko vrh zvezda

Z duhovi rajskimi ti biva,

V objetji večnega Boga. (Simon Gregorčič)

 

* Ko sem pisal nagovor sem imel v spominu, da je “svetost življenja” zapisana v Ustavo Republike Slovenije. Vendar sem se motil. O tem so bile zelo močni pogovori, kar se mi je kot mladeniču vtisnilo v spomin. Žal pa narobe.

Vendarle ostaja moj namen. Ta je bil: omeniti ustavo, ki nas vse povezuje ter pomembnost vsakega človekovega življenja. Mojemu namenu je blizu izraz “nedotakljivost človekovega življenja” v 17. členu.

Če sem koga z besedami zavedel se opravičujem, vsem, ki ste me opomnili pa se zahvaljujem.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s