Jezus, pripovedovalec zgodb

na dan

V evangeliju je uporabljenih veliko imen s katerimi naslavljamo Jezusa. Jezus nosi ime Emanuel, Kristus, Božji sin, Sin človekov, Gospod, Beseda, Luč sveta in Rabi. Na temelju današnjega evangelija bi mu lahko dodali še eno ime: pripovedovalec zgodb. In to ne katerikoli pripovedovalec zgodb, saj Jezus pripoveduje posebno vrsto zgodb, ki jim rečemo prilike. Jezus govori tako svojim prvim poslušalcem, kakor tudi nam danes preproste podobe, ki nas vabijo v veliko skrivnost Božjega kraljestva.

Judovskemu svetu prilike niso bile neznane. Judovska raziskovalka krščanskega Svetega pisma Amy-Jill Levine nam v svoji kratki knjigi Kratke Jezusove zgodbe pove, da so v Jezusovem času prilike “pripovedovali zvečer, po večerji doma, v delavnicah, na polju ali v sinagogi.” Čeprav so v Jezusovem času prilike dobro poznali, pa niso bile namenjene zabavanju otrok ali moralnemu poduku; Levinova pravi, da so namesto tega Jezusovi prvi poslušalci vedeli “da so prilike in pripovedovalci prilik želeli spodbuditi, da bi poslušalci svet videli na drugačen način, da bi izzvali in včasih obtožili.”

Današnji evangelij nam prinaša tri take prilike. V evangeliju Jezus vsako priliko začne z besedami “Božje kraljestvo je podobno …” Za nas je pomembno, da je to skrivnost o kateri Jezus govori – skrivnost Božjega kraljestva – in je ne moremo zožiti samo na eno podobo. To je tako široka in nedojemljiva skrivnost, da zahteva raziskovanje veliko podrobnosti, ki si predstavljamo, kaj bi lahko pomenila. To je drugače kot oznanjevanje naukov, ki jih lahko sprejemamo pasivno; poučevanje preko prilik zahteva aktivno sodelovanje poslušalca. V prilikah odgovori in spoznanja niso prinešeni v lepo zapakiranih škatlicah; zanje se moramo potruditi.

Kaj bi lahko bil pomen danes, ko ponovno poslušamo znane besede prilik o žitu in ljulki, gorčičnem semenu in kvasu. Vse tri prilike govorijo o počasni, tihi rasti. Pšenično in gorčično seme sta skoraj na skrivaj položena v zemljo, da bi vzbrstela in s tem omogočila novo življenje, ki bo nastalo v zemlji.

Ko človek lahko zagleda čisto majhen zeleni poganjek, je že nastala velika trdna mreža korenin pod zemljo. S hrano, ki jo prejema preko korenin, rastlina raste in se dan za dnem spreminja v nekaj, kar lahko prinese sadež in ponudi zavetje. Kaj nam lahko to vsakodnevno spreminjanje pove o tihi rasti Božjega kraljestva tukaj in sedaj?

Velika večina Jezusovih prilik pripoveduje o vsakdanjih dogodkih, kot so trgovec, ki prodaja lepe bisere, žena, ki išče drahmo, ali popotnik, ki išče pomoč. Namesto, da bi kazal na nadnaravno, Jezus kaže na realnost. V Lukovem evangeliju reče množicam: “Božje kraljestvo je med vami” (17,21). Da bi lahko živeli v tem kraljestvu, potrebujemo oči, da bi videli, ušesa, da bi slišali.

Da bi lahko vstopili v priliko, moramo biti pripravljeni zapustiti varnost, ki nam jo ponujajo odgovori in nauki. Kaj bi lahko odkrili, če se bomo upali odpreti nedoumljivi skrivnosti Božjega kraljestva? Morda bomo kot gorčična in pšenična semena prav tako začutili spreminjanje. Edini način, da to odkrijemo, je, da zaupamo Jezusu, pripovedovalcu prilik, ko nam prijazno govori, naj postanemo “ljudje prilik”.

Pridiga za 16. nedeljo med letom. Leto A. 2017.

Avtor: Katy Beedle Rice

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: p. Bogdan Rus

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s