Stvari

na dan

Slavni komedijant George Carlin je imel navado uprizarjati točko, ki se je imenovala “Stvari” – nanašala se je na imetje, ki si ga nakopičimo in se ga ljubeče oklepamo. Naj povemo, kaj je rekel o “stvareh”:

“Ves pomen življenja je v tem, da najdemo prostor za naše stvari. To je naša hiša – prostor, kamor položimo vse svoje stvari. Vaša hiša je pravzaprav le kopica stvari s pokrovom. Je kraj, kamor spravljamo stvari, kadar gremo naokrog in nabiramo še več stvari. Zato moramo kupiti večjo hišo, ker nam je zmanjkalo prostora za vse naše stvari in imeti moramo več prostora za še več stvari.”

Poudaril je, kako smo lahko zasvojeni s svojim imetjem, kar nas pripelje do preprostega, a globokega vprašanja: “Si lastnik svojih stvari ali si stvari lastijo tebe?”

Kot nasprotje vsej navdušenosti nad “stvarmi” se današnji odlomek iz Janezovega evangelija konča z naslednjimi upanja polnimi besedami: “Prišel sem, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju”. Toda, kaj Jezus razume pod besedo “v izobilju”. Ali misli tukaj na posedovanje še več stvari, več imetja, več reči, več naprav?

Popolnoma nasprotno. Jezus v resnici govori o naši odprtosti za sprejemanje darov in milosti. Milost je tisto, kar najdemo, ko verujemo, da lahko samo Bog zapolni prostor v našem srcu. To pa se zgodi natanko takrat, ko opustimo nenehno nakupovanje več in več stvari.

Jezus danes govori o globoki izpraznjenosti našega življenja – praznini, ki je ne morejo izpolniti stvari tega sveta. Govori o naši najbolj temeljni potrebi, da so naša življenja povezana z nečim mnogo višjim in globljim, kakor so stvari, po katerih hlepimo.

Nazadnje Jezus govori, naj se zavedamo, da imamo vsega v izobilju, naj razmišljamo in delujemo na način, ki ga izrazimo takole: “Dovolj je za vse, več kot dovolj hrane, ljubezni … vsega!” Ko živimo s tem načinom razmišljanja, začenjamo zreti čudež: kar dajemo drugim, se pomnoži do te mere, da nam še veliko ostane.

“Zavedati se izobilja” je nasprotno od “občutka nenehnega pomanjkanja”. Če razmišljamo na tak način, želimo čakati, nočemo deliti, ampak vse hraniti le zase.

Skoraj eden od šestih ljudi v Združenih državah Amerike živi v revščini. Izvedenci pravijo, da agencije za socialno skrbstvo, kot so razdeljevalnice hrane in organizacije, ki pomagajo pri urejanju domov ter s pripomočki in prevozi, ugotavljajo povečano potrebo po pomoči osebam, ki so doslej darovale ubogim, zdaj pa iščejo pomoč zase!

Na svetovni ravni so številke še bolj zaskrbljujoče: Skoraj pol vseh otrok na svetu živi v revščini in veliko preveč jih umre od zlahka ozdravljivih bolezni. Ocenjujejo, da 80 % vseh ljudi na svetu živi z manj kot 10 dolarji na dan; še huje, veliko jih dela v obupnih razmerah za skoraj nič plače. Izobilje je beseda, ki je večina ljudi po svetu sploh ne bi razumela, saj si je ne bi znala niti predstavljati. Toda mi jo razumemo – ker je vse okrog nas materialno izobilje.

Težava za mnoge od nas je, da pogosto mislimo, da se beseda izobilje nanaša le na kopičenje vedno več stvari. Jezus nam v današnjem evangeliju in skozi vse svoje poslanstvo pomaga razumeti, da pravo izobilje ne prihaja od tega, kar imamo, ampak iz tega, kako globoko ljubimo in kako velikodušno delimo.

Jezus vsakemu od nas pošilja vabilo: Porabi manj časa za nabiranje več stvari in več časa z mislijo, da imaš vsega dovolj.

“Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.”

 

  1. velikonočna nedelja. Leto A. 2017

Avtor: Ted Wolgamot

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: Bogdan Rus OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s