Hodi za menoj

Ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju, je videl Petra in Andreja in jima rekel: “Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi.” Pustila sta svoje mreže. Nekoliko naprej je ob poti videl Jakoba in Janeza in ju poklical. Tudi onadva sta pustila svoj čoln in svojega očeta in sta mu sledila.

Kaj se je dogajalo na obali? Kako je mogoče razložiti dejstvo, da so štirje odrasli možje preprosto zapustili vse, za kar so dotlej živeli in delali, da bi sledili Jezusu. Kaj so rekle njihove žene?

Mnogo ljudi bere zgodbo o ribičih kot pobožno zgodbo, pretiravanje, ki ne odseva podrobnosti resničnega dogodka. Dietrich Bonhoeffer, nemški luteranski pastor, ki so ga umorili nacisti, bi rekel, da je takšno branje herezija, primer poceni milosti, degradacija evangelija. Boenhoeffer je z močnimi argumenti iz Matejevega in Markovega evangelija vztrajal, da so Jezusu učenci sledili v trenutku, ko je izrekel besede: “Hodi za menoj.” V svojem delu Cena učenčevstva pravi: “Do tega dneva … so lahko živeli in opravljali svoje delo kot nepomembni ljudje … izpolnjevali so postavo in čakali na prihod Mesija.” Toda, pravi, ko jih je Jezus poklical, so morali vstati in iti. Lahko bi ostali tam, kjer so bili, kakor so bili in Jezus bi bil njihov prijatelj, ali celo njihov svetovalec, ne bi pa bil njihov Gospod.

Jezusovo oznanilo je te ribiče nekako vznemirilo. Njegovo pridiganje ni samo povzročilo sozvočja z njimi, v njih je zaigralo kot simfonija. Jezusov klic k spreobrnjenju opisuje grška beseda metanoia, beseda, ki pomeni veliko več kot slovenska beseda “kesanje”. Metanoia je bilo povabilo v drugačno resničnost, nov način bivanja. Jezus je to novo resničnost imenoval kraljevanje Boga – ali z Matejevimi besedami: Božje kraljestvo. Za pojem “Božje kraljestvo” ne moremo najti enostavne razlage ali sestavka v enciklopediji, ki bi opisal njegove značilnosti. To ni kraj, ampak je način življenja. Jezus je pokazal, kakšno je Božje kraljestvo, z vsem, kar je rekel in naredil. Matej ga je na hitro opisal, ko je rekel, da je Jezus potoval in oznanjal kraljestvo ter ga prinašal k nam, tako da je ozdravljal vsako bolezen in slabost – in vse naredil tako, kot mora biti. Srečanje z Jezusom je bilo srečanje z Božjim kraljevanjem, takojšnje povabilo k metanoii. V ljudeh je to vžgalo ogenj.

Največja ovira za metanoio, Jezusov največji nasprotnik, niso bili demoni ali moč zatiranja. To je bila drža podrejenosti obstoječemu stanju, misli, da se nič v resnici ne more spremeniti, da bo v nebesih morda drugače, človeška zgodovina pa se bo vedno ponavljala. Ta drža, ki je pogosto oblečena v pobožno plehkost v podobi kreposti, kot so potrpežljivost in sprejemanje, pomeni večjo nevarnost za metanoio, kot jo bo katerokoli preganjanje.

Metanoia ni nekaj, kar lahko učenci dosežejo, lahko so samo odprti zanjo. Ko se jim je ponudila, so se morali odločiti in ta odločitev je bila najpomembnejša v njihovem življenju. Morali so se odločiti, ali bodo verjeli, kar jim Jezus ponuja, da bi ga sprejeli kot Gospoda, ali pa ga bodo samo spoštovali kot enega od mnogih zanimivih filozofov in se o njegovih idejah pogovarjali, ko bo mirno morje. To je zgodba o ribičih, ki so se odločili zapustiti vse, kar jih je vezalo na njihovo “normalno življenje”. Ko so zapuščali ladje, so odpirali sami sebe temu, kar jim je Jezus ponujal. Ribiči ne bodo več. Namesto da bi lovili hrano in jo prodajali drugim, bodo sami postali hrana, ki jo drugi potrebujejo. Namesto da bi bili povezani z eno družino, eno sosesko, bodo prejeli vse to stokratno. Kdo pa je rekel, da njihove žene in otroci niso ravno tako sprejeli njihove odločitve in potovali z njimi?

Njihova radikalna odločitev ni bila nepreklicna. Obnavljati so jo morali znova in znova. Dan za dnem so morali postavljati svoje življenje na to, kar so prepoznali kot Božje kraljestvo. Morali so verjeti, da se Božje kraljevanje izraža v njihovem odnosu do Jezusa in življenja, ki ga je delil z njimi, njegova moč pa premaguje vse, kar bi jim lahko nasprotovalo.

Vsakdo izmed nas je poklican, da naredi enako odločitev. Moramo se odločiti, ali bomo krščanstvo sprejeli kot prijetno idejo, uteho v težkih časih, ali pa bomo sledenje Kristusu naredili za edino stvar, ki ima smisel v našem življenju. Kristus vsakega izmed nas kliče kot posameznika in nam obljublja, da nas bo spremenil do polnosti naših zmožnosti. In čeprav je vsak poklican, da se odloči zase, pa smo poklicani tudi skupaj, ker le tako lahko Kristus postane prisoten v svetu. Kar se je dogajalo na obali, se najprej dogaja v našem življenju. Ko Kristusov klic zazveni skupaj z nami, je to vabilo, da bi prispevali svoj delež v Božji simfoniji novega sveta.

 

Iz 8, 23-9,3

Osrednji razlog izbire odlomka iz Izaijeve knjige za današnjo nedeljo je dejstvo, da je ta odlomek del mesijanske obljube in da posebej omenja kraj, ki ga Matej prepozna kot mesto začetka Jezusovega javnega delovanja. Rodovni pokrajini Zabulona in Neftalija sta dobili ime Zgornja in Spodnja Galileja, odkar je okrog leta 740 pr. Kr. to področje okupirala Asirija. Zamenjava imena pa je bil zanje še najmanjša težava. Tuja okupacija obljubljene dežele je bila tako temeljita, da je povzročila dvom Izraelcev v moč Boga, ki jih je pripeljal v to deželo. Izaija je na to okupacijo gledal drugače in vztrajal, da tujce vodi Božja moč in da je okupacija Božja volja, posledica nezvestobe okupiranih ljudi. Prerokba, ki jo beremo v današnjem berilu, napoveduje obljubo novega kralja iz Davidovega rodu, v katerega ljudje polagajo svoje upanje za obnovo. Na koncu odlomka so navedeni vsi naslovi prihajajočega kralja (npr. Veliki svetovalec, Princ miru, ki ga poznamo po G. F. Händlu). Bistvo berila je, da Bog še vedno vodi zgodovino. Bog je ponižal deželo, a jo bo tudi proslavil.

Izaijeva prerokba opisuje čas veselja. Tega si ljudje lahko predstavljajo samo kot nasprotje tega, kar poznajo. Radovali se bodo kakor ob žetvi v istem trenutku, ko preobilje preplavi spomine na sušo in lakota zbledi. Veselili se bodo kakor njihovi sovražniki, ko plenijo Izraelove domove in Tempelj. Nazadnje pa bodo ljudje, ki so jih preganjali, oboroženi nasilneži, videli, kako bo razbito orožje mučiteljev, s tem pa bo sedanje hlapčevanje postalo preteklost.

Te vizije ubesedijo upanje vseh izkoriščanih ljudi. Lahko jih prenesemo na katerikoli nepravični položaj ali zatiranje. Ko je Matej citiral to prerokbo na začetku svojega evangelija, je v ušesih poslušalcev besedilo zvenelo kot pesem svobode, spomin na Božjo skrb in voljo za (od)reševanje. S tem da je za ozadje svojega evangelija postavil Galilejo, nam pove, kaj je smisel radikalnega odziva učencev na Jezusov klic. Matej je postavil svojo zgodbo tako, da se je Jezus prikazal na prizorišču kot dolgo pričakovani rešenik, Tisti, ki bo prinesel luč v deželo, ki se je nekoč imenovala Zabulonova in Neftalijeva.

 

1 Kor 1,10-13,17

V začetku prvega pisma Korinčanom je Pavel potrdil svojo avtentično apostolsko avtoriteto. Sedaj pa nadaljuje; govori v imenu Jezusa Kristusa in zahteva, naj se verniki, v tem primeru Korinčani, vedejo kot skupnost. Ko jim reče: “Rotim vas v imenu Jezusa Kristusa,” se morda lahko spomnimo zadnje nedeljske pridige blaženega Oskarja Romera leta 1980, ko je govoril vojakom v Salvadorski vojni, ki so se borili proti ljudem v svojih lastnih vaseh. 14. marca 1980 je Romero v radijski pridigi povedal: “V imenu Boga, v imenu trpečih ljudi, katerih jok se vsak dan glasneje vzpenja do nebes, vas rotim, prosim vas, ukazujem vam: nehajte z nasiljem.” Čez 10 dni je bil ustreljen, medtem ko je obhajal evharistijo. Veliko ljudi verjame, da je bilo Romerovo sporočilo navadnim vojakom zadnji korak na poti do njegovega mučeništva.

Čeprav bi lahko na prvi pogled rekli, da se Pavel ni soočal s tako resnim položajem kakor škof Romero, se Pavel s takšnim mnenjem verjetno ne bi strinjal. V nadaljevanju pisma Pavel trdi, da so razdori v skupnosti pravzaprav vzrok za Kristusovo telo in kri, torej za Kristusovo smrt (1 Kor 11,17-29). Pavel ima v mislih nekaj večjega kot pretep na otroškem igrišču! Škandal je tako velik, da Pavel v njem vidi oviro za Kristusovo prisotnost v svetu – kar je druga plat medalje, ko imenuje skupnost Kristusovo telo.

Zelo težko je razbrati, kaj je bila težava Korinčanov. Pavel je uporabil imena različnih pridigarjev za svoj skoraj satiričen opis razdorov med njimi. To ni edini primer, ko Pavel zbada to skupnost. Jasno je, da je čustveno vpleten v sporočilo, ki ga prinaša, in si verjetno želi, da bi lahko kričal na njih, ne pa da mora vse zapisati v pismo. (Morda so bili veseli, ker so bili takrat toliko oddaljeni od njega.)

Prav mika nas, da bi napisali še kaj sodobnega v stilu, v katerem piše Pavel. Nekdo bi lahko bil kristjan po Janezu Pavlu II., drugi bi bi prisegal na Janeza XXIII., tretji pa na Frančiška; lahko nam je všeč Rupnikova teološka šola v nasprotju z učenjem skupnosti Emanuel … Seznam bi bil lahko zelo dolg. Pavel ni proti gorečnosti, ki jo ti ljudje čutijo. Niti najmanj. Je samo nepopustljivo proti njihovi težnji, da bi usmerili svojo vdanost drugam. Je bil papež Frančišek križan za vas? Ste bili krščeni v ime sestre Favstine? Je Kristus razdeljen? Se bo moral Kristus opredeliti, katero stran bo zavzel v zgoraj omenjeni posvečeni družbi?

Pavel pravi, da je njegova edina naloga oznanjanje evangelija, da Kristusov križ ne izprazni svojega pomena. Namig o tem, da delitve v krščanski skupnosti praznijo Kristusov križ, ni niti tako zelo postranski – in tudi to je zelo stroga obtožba. Opisuje obliko odpada, prebega, izdajstva skupnosti.

Pavel  obsoja delitve v skupnosti kot razpoke v nebistvenih stvareh. Naloga krščanske skupnosti je biti Kristusovo telo. To pomeni, da morajo biti člani skupnosti pripravljeni očistiti svoja življenja za evangelij in živeti v ljubezni drug do drugega. Ko bo to njihova medsebojna drža, se bodo naučili, kako dovoliti, da bodo različna mnenja postala vir resnice in milosti, ne pa rak skupnosti.

 

Mt 4, 12-23

Matej umesti začetek Jezusovega misijona v čas, ko je Janez Krstnik končeval svoje poslanstvo, geografsko v Galilejo, po podobah pa v izročilo hebrejskih in krščanskih spisov. Ni nobenega dvoma, kaj je določilo primeren čas za začetek Jezusovega misijona: ljudje, ki so mu bili blizu, so bili v vedno večji nevarnosti.

Geografsko gledano je Jezus zapustil svoje domače mesto Nazaret in se odpravil v Kafarnaum, kraj, kjer se je prikazala luč, ki premaguje smrt, o kateri je govoril Izaija. To daje bralcu misliti, da Jezus izpolnjuje Božjo voljo. Bog pa je Izraelu pripravljal čudovite stvari. Že prve vrstice nas opozarjajo, da bo zgodba, ki sledi, govorila o ostrih bojih.

Po Matejevem pripovedovanju Jezus pridiga enako oznanilo kot Janez Krstnik: “Spreobrníte se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.” Ta odlomek bi bil lahko povzetek celotnega evangeljskega oznanila.

“Spreobrnite se!” Grška beseda metanoia označuje popolni obrat: meta pomeni čez ali kasneje, in noeo se nanaša na spoznanje ali vedenje ali celo mišljenje. V psihologiji metanoia predstavlja razpadanje in ponovno sestavljanje osebnosti. Papež Janez Pavel II. je razlagal, da metanoia predstavlja prenovo najglobljih osebnih namenov, ki temelji na evangeliju, zato pa tudi temeljito spremembo v vedenju in delovanju (Cerkev v Ameriki, #26). To je veliko več kot obžalovanje greha in močan namen za rast. Pravzaprav je čustvo, na katerega se nanaša, bolj podobno navdušenju, morda celo strasti. Metanoia je povezana z gorečnostjo, ki lahko, ali pa tudi ne, vključuje askezo, ki pa obvezno vključuje intenzivnost in globino, ki mora biti in ostati prisotna na vsej poti.

Taka sprememba srca ne izvira iz intelektualnega uvida ali dogmatičnega sprejetja. Kot oznanja Matej v svojih zgodbah, nastopi metanoia kot rezultat srečanja z Jezusom in oznanilom, ki ga je utelešal: “Božje kraljestvo se je približalo!” Ta trditev je bila srce Jezusovega bivanja in slednjič vzrok obtožbe, ki je vodila do njegove usmrtitve.

Matejeva odločitev, da bo govoril o “nebeškem” kraljestvu in ne o “Božjem” kraljestvu, je naključna v tem smislu, da “kraljestvo” ne pomeni nekaj prostorskega. Bližje njegovemu pomenu bomo prišli, če bomo govorili o kraljestvu kot o besedi, ki pomeni dejanje in ne geografsko stanje; besedo bi torej lahko prevedli kot “kraljevanje nebes” ali “kraljevanje Boga”. To bolj govori o kakovosti odnosov kot o geografiji.

Jezus je pridigal, da je med ljudmi vzklilo nebeško kraljevanje. Papež Frančišek razlaga, da “je Jezus živel v polni harmoniji z ljudmi in drugi so bili navdušeni” (“Laudato si’, O skrbi za skupni dom”, #98). Jezusovo oznanjevanje, ki je izhajalo iz del ozdravljanja, je bilo za nekatere izjemno privlačno, za druge pa je pomenilo grožnjo.

Le privlačnost lahko razloži odziv ribičev. Jezus je v njih nekaj prebudil, nekaj, kar je povzročilo metanoio, nekaj, kar jih je spodbudilo k temu, da so rekli: “Ničesar več ni, kar bi imelo smisel, če je ta stvar resnična.” Zato so mu sledili.

 

  1. nedelja med letom. Leto A. 2017

Avtor: Mary McGlone

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: Bogdan Rus OFM

 

“Faconetelj”

Morda le ni najboljša zamisel, da bi vas tukaj, pri sveti maši učil, kako se igra poker. Toda teksaška različica te igre ima lahko za nas versko sporočilo.

Igra se začne z dvema kartama, ki jih razdelimo z obrazom navzdol. Igralci ocenijo svoje možnosti za zmago, ki je odvisna od teh dveh kart, nato prvič stavijo. Naslednje karte se razdeli odkrite, z obrazom navzgor. Nove stave. Nato pa delivec položi četrto karto. V tem trenutku najbolj pogumni igralci lahko stavijo vse, tako da rečejo “stavim vse”. Ena karta bo še prišla.

Če nekdo “stavi vse”, se morajo igralci odločiti, ali bodo sledili tej stavi ali pa bodo z roko pokazali, da odstopajo in bodo izgubili, kar so stavili dotlej.

Ko je Jezus hodil po obali Galilejskega morja, je povabil ribiče, da bi “stavili vse”. Vsi so takoj “stavili vse” in zapustili svoje družine, čolne in vse svoje življenje. Jezus prihaja v naše življenje. Kakor apostole vabi tudi nas, da bi “stavili vse”.

 

  1. nedelja med letom. Leto A. 2017

Avtor: diakon Dick Folger

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: Bogdan Rus OFM

 

Pridigati mladim

KLJUČNI STAVKI: (Prvo pismo Korinčanom) Bratje, rotim vas v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: vsi govorite isto in med vami naj ne bo razprtij. Med seboj se dopolnjujte v istem duhu in istem mišljenju. Sporočili so mi … da se prepirate.

TEMA: Odnos do različnosti.

KAKO BI SE LAHKO MLADI ODZVALI: Dobro je, da smo si različni. Dokler so mi/nam drugi vsaj malo podobni.

ZAČETEK: Vsake toliko časa Pavel v kakem svojem pismu napiše nekaj takega, da si ljudje mislijo, “Jah, dobro … vso srečo ti želim v tem boju, Pavel”. Začetne vrstice Prvega pisma Korinčanov so tak primer. Pred nekaj minutami smo jim prisluhnili.

OSREDNJE VPRAŠANJE: *Kaj so najbolj neumne stvari, o katerih se ljudje navadno ne strinjajo. *Kaj so najbolj resne stvari, o katerih se ljudje ne strinjajo? *Katera nestrinjanja lahko vodijo do nasilja? *Zamisli si, da je ena država modre barve, druga pa rumene. Če bi se vojskovali in bi ena izbrisala drugo, kaj bi se zgodilo? (Ne bi poznali zelene.) *Kaj bi bilo, če bi se vojskovala čokolada z arašidi in bi ena uničila druge? (Ne bi imeli snickersa). *Je različnost vedno dobra? Kaj pa, če bi nekateri verjeli v suženjstvo, drugi pa ne? Kaj pa glede splava? Za ali proti?

SMERI ZA RAZISKOVANJE: *Pavla skrbi bes, skrbijo ga občutki nadvlade med skupinami vernikov. Ta skrb se mu zdi ključna zaradi njihovega skupnega duhovništva v Kristusu. *Razširite analogijo modre/rumene/zelene s primeri pozitivnih rezultatov pri vprašanjih različnih kultur. *Sprejeti religiozno različnost, ne da bi žrtvovali naše moralne principe in temeljni nauk.

CITAT/POVEZAVA Z MEDIJI: “Različne poti včasih vodijo do istega gradu.” (George R. R. Martin, Igra prestolov).

 

  1. nedelja med letom. Leto A. 2017

Avtor: Jim Auer

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: Bogdan Rus OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s