Čisti klic

na dan

Ko sem leta 1980 diplomirala na fakulteti, mi je botra dala darilo, ki je bilo resnično nenavadno: kuharsko knjigo Betty Crocker (zelo znana ameriška kuharska knjiga). Kuhanje me ni zanimalo in težko bi si mislila, kako bi lahko imela taka starinska knjiga kak pomen v mojem življenju.

Kot 18-letno dekle še nisem začutila “klica” ali poslanstva, a moja botra je videla v prihodnosti možnosti, ki niso bile na mojem obzorju: žena in mati. Danes obrabljene strani kuharske knjige pričajo, kje in kdaj sem se odzvala stalno razvijajočemu se klicu. Nekatere stani so spomin na čas, ko sem morala najti recept za skromen obrok, ko nisem imela veliko denarja. Drugi razdelki mi pomagajo spomniti se na zadovoljstvo ob razlagi korakov, kako se vlaga zelenjavo in peče kruh iz osnovnih sestavin; zlepljene strani pa mi prebudijo tople spomine na peko slaščic za biblično skupino moje mame. To starinsko, nenavadno darilo je bilo zanesljiva priča o mojem prihodnjem poslanstvu in jasno pričakovanje, da bom drugim nudila dobrote.

Berila na drugo nedeljo med letom so spomin, kako pogosto nam družina, prijatelji ali mentorji, ki obdelujejo naše speče darove, ponudijo vpogled v naše prihodnje služenje. Naša vizija, ki je pogosto nejasna, pridobi na jasnosti, ko nas drugi po svojih samozavestnih besedah in dejanjih opogumijo, da bi se oprijeli svojih darov, da bi prevzeli nove odgovornosti in sprejeli, da smo v resnici poklicani od Boga.

V evangeliju slišimo Janeza Krstnika, ki pogumno in samozavestno oznanja, da je Jezus “Jagnje Božje” in “Božji Sin”. Te močne oznake dajejo težo avtoritete in kredibilnosti Jezusu, ki začenja svoje javno delovanje. Janez ni samo predstavil Jezusovih močnih referenc, ampak je tudi zatrdil, da je Jezus daleč pred njim. Če bi se Jezus kdaj v sebi bojeval z malodušjem glede svojega poklica zaradi nenehnih napadov verskih voditeljev ali če bi ga občasno razočaranje zaradi nerazumevanja njegovih najbližjih prijateljev in sorodnikov preveč potrlo, bi bil lahko vir moči zanj tudi spomin na besede Krstnika ob njunem srečanju in gotovost, da je Janez videl “Duha, ki se je spustil in ostal” na njem.

Ker je Jezus dejavno živel poslanstvo kot “Jagnje Božje” in “Božji Sin”, je bil priča brezmejni Božji ljubezni, usmiljenju in sočutju. Ker je Janez Krstnik na začetku prepoznal, da mora Jezusa “razodeti Izraelu”, besede preroka Izaija v prvem berilu potrjujejo, da si Bog želi odrešenje za vsa ljudstva in narode. Poudarek tega odlomka, ki poudarja zavedanje služabnika, da ima njegov klic širši pomen, kot je na začetku predvideval, je bil mogoče v Jezusovih mislih in srcu, ko je prinašal nežno Božjo ljubezen in sočutno skrb k izobčenim, nečistim in poganom. Jezus se je odzval na “klic znotraj klica” – besedna zveza, ki jo je uporabljala sv. Tereza iz Kalkute, da bi razložila, kako se je razvilo edinstveno poslanstvo – kot “luč narodom”, kakor je napovedal Izaija, se je njegov klic razširil daleč čez meje Izraela.

Berila današnje nedelje nakazujejo, da so klici, s katerimi nas Bog pokliče, dinamični, pridejo pa po besedah drugih, ki nas vabijo, opogumljajo in nas izzivajo, da bi se oprijeli našega daru z zaupanjem.

Božja beseda današnje nedelje nas vabi k razmisleku, kakšne simbolične “kuharske knjige” lahko podarimo drugim in s tem opogumimo njihov klic, da bi se iz njega porajalo dobro. Lahko tudi mi kakor Janez Krstnik podpremo in vzpodbudimo darove drugih, čeprav vemo, da bo njihova luč morda zasenčila našo?

2. nedelja med letom. Leto A. 2017.

Avtor: Lorraine Senci

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: Bogdan Rus OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s