Svetišča Duha

Ali ne slišimo včasih: “Kako so bile v naši cerkvi lepe rože danes!” ali: “Obožujem kipe in sveče v tej cerkvi. Ob njih se tako dobro počutim.”

Luka pravi: “Nekateri ljudje so govorili o tem, kako je bil tempelj okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi.” Jezus ni bil navdušen. Požvižgal se je na to. “Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.” To pa je neprijetna prerokba!

Ti in jaz bi bila žalostna zaradi takih besed, če bi bile izrečene o naši župnijski cerkvi, stolnici ali priljubljenem svetišču. Mnogi so veliko žrtvovali, da bi zgradili te prostore čaščenja. Zato ni nič presenetljivega, da smo nanje navezani.

Tisti, ki so bili z Jezusom, so bili povezani s svojim templjem in njegovo veličastnostjo. Toda Jezus jih je opomnil, naj ne bodo preveč navezani na zunanje podobe. Konec jih bo še prej, kot si lahko mislimo. Jezus pravi, naj se ljudje osredotočijo na tisto, kar je večna dobrina. Na to, kar je pomembno za tem, kar vidimo.

Za Jezusa se je čas iztekal, vedel pa je, da se čas izteka tudi za Jeruzalemčane. Ko je Luka pisal ta odlomek, je vedel, da je bil tempelj že uničen. Jezusova prerokba se je že uresničila.

Ko smo se približali koncu našega bogoslužnega leta, slišimo Jezusa, ki govori sodobnikom, da bo prišel konec tudi za najbolj svet kraj v njihovem življenju, tudi za sam tempelj. Morajo biti pripravljeni. “Ko pa boste videli, da so vojske obkolile Jeruzalem, tedaj vedite, da je blizu njegovo opustošenje” (Lk 21,20).

Te zlovešče Jezusove besede lahko prikličejo v spomin podobe in spomine tudi ljudem v današnjem svetu. Koliko krajev so nedavno uničile sovražne vojske in teroristi z opranimi možgani? “Vojne in vstaje” naj bi nakazovale prihod konca časov. Če je to dobesedno res, kolikokrat v zgodovini bi človeštvo lahko pričakovalo takojšnji konec tega sveta? Toda Jezus pravi: “Ne ustrašite se, kajti to se mora prej zgoditi,” preden bo konec.

Še vedno smo tukaj. In konca še ni.

V prvem berilu iz knjige preroka Malahija najdemo žarek upanja. Beremo: “Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdrávljenje prihaja na njegovih žarkih.« V evangeliju nam Jezus zagotavlja, da bo z nami in nam bo položil besede v usta, ko bomo izzvani in poklicani, da pričamo zanj. Jezus pravi, da nam bo “dal zgovornost in modrost,” ko bomo preganjani zaradi naše vere in ko bomo izročeni drugim; toda “še las z glave se nam ne bo izgubil.”

Skozi Jezusovo služenje in do našega dneva obstaja izziv, da bi kristjani prepoznali strukture, ki krepijo naše življenje: templje vere in družbe … templje, ki so narejeni z rokami, in tiste, ki so narejene z mislimi. Nekoč teh templjev ne bo več. Toda njihov obstoj ni zaman. Preko Jezusove prisotnosti v njegovih ljudeh so za večnost postavljeni templji Duha. Preko krsta postanemo vključeni v Kristusa in postanemo templji Svetega Duha.

Potresi, požari in poplave; vojske in morilci; zavedeni ljudje – tudi tisti z dobrimi nameni … Nič nam ne more škodovati za večno življenje. Bog in njegova milost nas bosta spremljala skozi ves ta čas.

Pridiga za 33. nedeljo med letom

Vir: http://celebrationpublications.org

Avtor: diakon Ross Beaudoin

Prevod: Bogdan Rus OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s