Da bi videli

na dan

(Pridiga za 31. nedeljo med letom C (2016))

Leta 1996 sem si imela priložnost ogledati olimpijsko tekmo v nogometu. Na polovici smo odšli, a spomnim se dolge hoje do avtomobila, med katero nisem mogla videti čez glave drugih. Videla sem samo zid iz hrbtov tistih, ki so me obkrožali, ko smo se prebijali skozi množico. Držala sem se za rob srajce enega od članov naše družine, da se ne bi izgubila v goščavi ljudi, morala pa sem zaupati, da se bom prebila skozi.

Med hojo sem si obupno želela, da bi bila višja. Moj dedek je bil več kot pol metra višji od mene. Zato se zlahka vživim v Zaheja v današnjem evangeliju.

Ena od stvari, ki me je v tem odlomku presunila, je, kako sta Jezus in Zahej našla drug drugega. Zahej se je povzpel na drevo, da bi imel boljšo razgledno točko, iz katere bi lahko videl Jezusa. Jezus je Zaheja povabil z imenom: ”Zahéj, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.” In očitno sta se tega oba zelo razveselila.

Jezus tudi nas išče. Kliče nas po imenu in si želi, da bi prišel v našo hišo. V tem klicu lahko skušamo najti veliko veselje.

Zahej je odgovoril na Jezusovo odprtost tako, da je razdal polovico svojega imetja ubogim in da je obhodil, obiskal ter poplačal vse, ki jih je prevaral kot pobiralec davkov. Ali mi naredimo enako, ko se nas dotakne Božja ljubezen in usmiljenje? Zahejeva darežljivost je prišla iz občutka, da je sprejet in da mu je odpuščeno. Niti ene od teh stvari ni dobil od množice, ki je godrnjala okrog njega.

Jezus je bil na svoji poti v Jeruzalem, ko je šel skozi Jeriho. Bil je na svoji poti h križanju, a je izkoristil vsako priložnost, da je reševal tiste, ki so mu bili zaupani, tudi Zaheja. Na koncu evangeljskega odlomka beremo: “Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.”

Običajno smo taki kot množica okrog Jezusa in Zaheja. Lahko smo tako cinični kot tisti, ki se sprašujejo, zakaj bi se Jezus zadržal pri cestninarju. Toda Jezus je bil z ostalimi grešniki in cestninarji, ker je videl više od njihovega zunanjega obnašanja. Videl je v njihova srca, ki so bila odprta božji milosti.

Prvo berilo iz knjige modrosti nam kaže, kako se je Jezus približal Zaheju: “Vendar si z vsemi usmiljen, ker zmoreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.” Ljudje so Zaheja sovražili zaradi njegovega poklica, saj je bil cestninar in je izkoriščal ljudi. Toda Jezus se ga je usmilil. Jezus je videl Zahejevo grešno preteklost in sprejel srce, ki se je bilo pripravljeno spremeniti.

V prvem berilu vidimo, da Bog ne sodi. Bog ljubi nas vse, tudi tiste, ki jih mnogi drugi obsojajo. Vsi smo pogosto deležni obsodb in jih tudi delimo vsevprek, zato težko razumemo, da Bog ne obsoja. Ni nam potrebno živeti našega življenja v strahu pred tem, da bi nas Bog obsojal.

Zahej nas lahko nauči, kako vztrajati. Tako si je želel videti Jezusa, da je skušal preseči svojo majhnost, svojo nizko rast. Kako smo motivirani, da bi spremenili svoja življenja? Ali obstajajo drevesa, na katera bi želeli splezati, da bi našli globlji odnos do Boga? Kako se bomo odzvali, ko bomo srečali Božjo ljubezen?

avtor: Elizabeth A. Eliott

vir: http://celebrationpublications.org

prevod: Bogdan Rus, OFM

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s