Prizadevati si vstopiti

Ted Wolgamot

Pridiga za 21. nedeljo med letom. (Leto C)

 

“Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?”

To vprašanje so si ljudje skozi stoletja velikokrat postavljali. Zdi se, da je temu vprašanju pripeta še določena stopnja strahu, ki je: “Bom jaz rešen?”, “Bom med maloštevilnimi izbranimi?”.

Toda ne glede na to, kako nujno je to vprašanje, je Jezusov odgovor v današnjem evangeliju nekako begajoč. Je, kakor bi ga kdo vprašal: “Je danes torek?” in bi on odgovoril: “Išči prašiča, ki nosi klobuk.”

Spomnimo se, kaj  je Jezusov odgovor na to, kdo bo rešen: “Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.” Ozka vrata? Od kje je prišla ta podoba? In kam vodijo ta vrata? Tu ni jasnega odgovora.

Zato se potrudimo razkriti, kaj je pomen teh besed, in upajmo, da nam bo to pomagalo razumeti, zakaj je Luka vključil ta prizor v svoj evangelij.

Osrednja ideja Lukovega evangelija je, da je vsakdo povabljen na potovanje, kjer umira njegov jaz, njegova sebičnost in kjer vstaja k darežjivosti in usmiljenju. Vsak je povabljen k temu, da sledi načinu življenja, ki ga je Jezus tako slikovito prikazal. Sam ga imenuje “ozka vrata.” Tako jih imenuje, ker vodijo na pot, ki navadno ni naša prva izbira.

Nočemo se drenjati pri ozkih vratih. Hočemo zaplavati skozi velika, široka vrata služenja sebi in ne drugim; vrata lagodnosti in ugodnosti, nezahtevnosti; vrata moči in vpliva, ne pa tista, skozi katera se prepustimo.

Zato se imenujejo “ozka”. Le nekaj ljudi jih izbere.

Povedano drugače: Jezus nas vabi v drugačen svet, takega, ki se zdi obrnjen na glavo. V tem svetu smo neskončno ljubljeni od Boga, ki nam sledi in nam izreka dobrodošlico v notranji odnos, ki ga prepoznamo po krepostih darežljivosti, služenja in usmiljenja. To je odnos, ki ga označuje beseda “ljubezen”.

Ljubezen nas po svoji naravi vleče iz nas samih. To je pomen svetega zakona. To je pomen vzgoje otrok ali pomen družine.

Ljubezen je solidarnost in ne individualizem. Je skupnost in ne samotarstvo. Je delitev in ne prisvajanje. Je služenje in ne ugajanje sebi.

Toda naš naraven odgovor na vse to je, da rečemo, da je pretežko, preveč zahtevno, preveč zapleteno.

Jezusov odgovor na naš naravni odziv je povzet v prvi besedi, ki jo uporabi, da bi odgovoril na vprašanje: prizadevati si. V stari grščini se beseda nanaša na vstopanje v močno borbo in prizadevanje proti močnemu nasprotniku. Je podobna besedi, ki opisuje močno duševno trpljenje, ki se mu Jezus podvrže v trpljenju na vrtu Getsemani.

Prizadevati si. Boriti se. Truditi se. Poskušati.

To so besede, ki naj si jih Jezusovi učenci vzamejo k srcu.

Pisec pesmi Leonard Cohen pravi: “V vsaki stvari je razpoka in tako vanjo prodre svetloba.” Pot naše vere je prizadevanje, da bi našli luč upanja. To je sprejemanje starodavnega pregovora, ki pravi: “Sveča pravi svetlobi: prosim te, spremeni se.”

Prizadevajte si, da bi bili “sočutni, kot je sočuten nebeški Oče”. Prizadevajte si, da bi “odpustili sedemdesetkrat sedemkrat, kakor vaš Oče”. Prizadevajte si “iskati božje kraljestvo”. Prizadevajte si, da boste med tistimi, ki jim bo nebeški Oče rekel: “Bil sem lačen in ste me nahranili”.

Vstopiti skozi ozka vrata pomeni slediti Jezusu, ljubiti, kar je Jezus ljubil, in živeti, kakor je Jezus živel.

Prizadevajte si.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s