Na adventnem venčku smo danes prižgali drugo svečo. Nadaljuje se odštevanje dni do božiča. Mediji, posebej reklame, nas neprestano opozarjajo, da se mudi. Na žalost ta opomnik prevečkrat nosi obliko, da je ostalo samo še nekaj dni za predbožično nakupovanje.
Današnja berila nam pomagajo pogledati na pričakovanje z druge strani. V evangeliju Janez Krstnik pokaže na prihajajoče Božje kraljestvo, ki ga v ta svet prinaša Jezus. Janezovo poslanstvo povzema znana pesem: “Pripravite pota Gospodova”.
Evangelist Matej ponovi besede preroka Izaija, ki kažejo na Krstnika: “Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!” Ljudje so prihajali od vsepovsod, da bi jih Janez krstil in so priznavali svoje grehe. Janezovo pridiganje jim je dalo upanje, da bo prišel k njim Mesija, na katerega so že dolgo čakali.
Seveda so bili tudi nekateri, ki so prišli k Janezu (še posebej iz vrst farizejev in saducejev), pa v resnici niso bili spokorjeni. Verjeli so, da se lahko zanašajo na to, da so Abrahamovi potomci; da je to dovolj, da bodo pripravljeni za Mesijo. Janez jih je zelo trdo prijel: “Gadja zalega! Kdo vam bo pokazal, kako naj ubežíte prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja.”
Ne moremo pričakovati, da bomo tudi mi zlahka prišli skozi. Božič pride in gre. Potujemo skozi advent tako, kot smo vedno. Prižigamo adventne sveče, molimo adventne molitve in morda imamo tudi adventni koledar. Radi bi, da bi se naši otroci zavedali pomembnosti tega pomembnega obdobja.
Kaj pa nam manjka? Janez Krstnik pravi, da: “Prihaja nekdo, ki je močnejši od mene … krstil vas bo s Svetim Duhom in ognjem.” To pa je nekaj drugega kot samo priprava na dete Jezusa.
Janez prav tako pravi, da je “sekira nastavljena na korenino; vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj.” Taka oblika adventa je zelo zahtevna.
Kaj je za nas resnično pomembno v adventu? V prvem berilu Izaija pravi, da “bo poganjek prišel iz Jesejeve korenine. Uboge bo sodil s pravičnostjo in enako obravnaval preproste v svetu.” Jezus je uresničil to obljubo in dal nam je poslanstvo, ki se nadaljuje. Mi smo tisti, ki moramo biti pozorni na življenja ubogih in preprostih in skrbeti za to, da se z njimi dela pravično: “pravičnost” in “enakost”.
Kdo so ubogi in preprosti med nami? Ti, ki nimajo, kar je potrebno za življenje: hrane, stanovanja, obleke, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in družbe. Jezus je kot Mesija prišel, da bi začel nov način življenja. Krst v Duhu in ognju je klic za nas, da bi v Jezusovem imenu stali ob strani tistim, ki nas potrebujejo.
Izaija gre še dlje. Pravi, da bomo s pravičnostjo in zvestobo, ki ju prinaša Mesija, vstopili v novo dobo odnosov. “Volk bo prebival z jagnjetom in leopard bo ležal z otrokom; teliček in mladi lev se bosta skupaj pasla … Ne bodo delali škode, ničesar ne bodo uničevali na vsej moji sveti gori.”
To je svet, v katerem bi radi vsi živeli in ga želimo za vse narode. To je oblika sveta, ki vsem dovoljuje, da bi ta božič naredili korak naprej. Naš advent nas mora na to pripraviti. Moramo se odločiti, da ne bomo ta božič izrekli dobrodošlice samo malemu Kristusu v Betlehemu, ampak sprejeli tudi krst in ogenj Duha, ki bo skozi nas še naprej spreminjal svet.
Razmišljanje za 2. adventno nedeljo (Leto A) 2016
avtor: diakon Ross Beaudoin
vir: http://celebrationpublications.org
prevod: Bogdan Rus OFM
uredublog 